Spolni stereotipi predstavljajo posplošene značilnosti in neutemeljeno pripisane značilnosti ženskam in moškim, ki so odraz dojemanja oseb posameznega spola ter njihovih družbenih vlog. Oblikujejo se s posplošenim sklepanjem o vedenju, sposobnostih, osebnih značilnostih in interesih drugih oseb le na podlagi spola, čeprav niti vse ženske niti vsi moški ne ustrezajo tovrstnim pripisom. Problem enakosti spolov pa je prav to – da izgrajene stereotipe pričnemo uporabljati za več kot to, kar dejansko so: impulz, poenostavljen vpliv, ki smo ga izgradili v otroštvu z opazovanjem sveta okoli sebe in ki temelji na zgoraj omenjenem trenutnem razmerju moči med spoloma. Stereotip, da se dekleta slabo odrežejo na področju matematike, tako na primer privede do mišljenja, da obstaja prirojena razlika med ženskami in moškimi, ki je vzrok tega neskladja. V resnici pa so deklice za matematiko enako sposobne kot dečki – le da mi živimo v kulturi, ki dekletom večinoma dopusti razmišljati o tem, da je matematika težka, dečki so pod večjim pritiskom, da se na tem področju izkažejo. T. i.  ‘stereotipna grožnja’, ki so jo znanstveniki že dodobra raziskali, pa pripelje do tega, da kadar slišimo, da v nečem ne bi smeli (oziroma nam ni treba) biti dobri, pogosto tudi res nismo. Številne študije kažejo, da so se študentke na testih odrezale slabše, kadar jim je bilo rečeno, da so moški pri tem običajno boljši. Kadar so testirancem povedali, da so moški in ženske pri tem testu enako uspešni, so bili rezultati testa izenačeni.

Spolni stereotipu se najbolj jasno kažejo pri izbirah žensk in moških – izbirah izobraževalnih smeri, posledično kariernih poti in deljenju skrbstvenih obveznosti v krogu družine. Takšne izbire seveda vplivajo na zaposlovanje znotraj podjetij in organizacij, saj pripeljejo do segregacije pri izbiri poklicev (npr. manj žensk v naravoslovnih znanostih, manj moških v skrbstvenih poklicih). Hkrati na proces dela vpliva na prepričanje, da imajo moški in ženske izključujoče karakterne značilnosti (npr. moški so bolj neodvisni pri delu, medtem ko ženske
raje sodelujejo), kar slabo vpliva na dodelitev vlog v timskem delu in na organizacijsko strukturo podjetja ali organizacije. Nenazadnje pa so spolni stereotipi lahko aplicirani tudi na zaposlovalni proces ter projicirani na spol prijavljenega za delovno mesto in tako ustvarjajo vhodno oviro za določena delovna mesta, o čemer govorimo že zgoraj.

Certifikat GEMA v podjetje oziroma organizacijo vpelje procese, ki vplivajo na razumevanje spolnih stereotipov, naše lastne nezavedne pristranosti, hkrati pa tudi na sam proces zaposlovanja skozi implementacijo novih ukrepov za izboljšanje zadovoljstva zaposlenih pri delu.